2022

Žgana glina, vrba, pozlata, vosek

120 x 80 x 80 cm

V središču dela je trenutek prehoda. Ko življenje prehaja iz notranjosti v svetlobo, iz snovnega v duhovno, iz tišine v obliko. Glina kot primarni kiparski material simbolizira telo in stik z naravo, obenem pa nosi v sebi možnost preobrazbe. Od mehkobe in vode do ognja in trdnosti. V formi kiparskega telesa raziskujem napetost med zaprtostjo in odpiranjem, med bolečino in rojstvom. Površina glinenega telesa je razpokana, kot bi zadrževala svetlobo ki išče pot navzven. Delo govori o cikličnosti življenja, o ženski ustvarjalni sili in o trenutku, ko se rodi življenje. Vedno znova v glini, v naravi, v človeku. Uteleša prehod, tisti droben, a mogočen trenutek, ko se življenje prebije iz notranje skrivnosti v svetlobo sveta. Oblika je ujeta tik med zadržanim in razprtim, med zaprtostjo globine in prvim vdihom novega bitja. Glinena površina nosi sledi prstov, kot odtis poti. Kupolasta glinena gmota deluje kot prvinska maternica, votlina začetka. Na njenem vrhu se odpira majhna okrogla odprtina z zlato obrobo. Nakazuje, da zlato prihaja iz tega svetega prostora, ki ga kip nosi v sebi. Od glinenega telesa se forma navzven nadaljuje v pleteno strukturo iz leskovih šib. Nežno a hkrati trdno, kot razširitev notranjega jedra. Pletena košarasta oblika deluje kot razprtje, kot organsko nadaljevanje rojstva, ter spominja na arhetipsko obliko ženskega telesa. Simbolično, stilizirano odprtost in vulvarno formo, ki obdaja in varuje notranji sveti prostor.