Žarka

ŽARKA – srečanje treh žensk, umetnic, s posekanim drevesom

Je del cikla Rojenice, v katerem raziskujem slovensko bajeslovje in v njem iščem arhetipsko podobo ženske kot nosilke življenja, svetlobe in tihega znanja.

Delo Rojenica Žarka je nastalo v sodelovanju z akademsko kiparko Katjo Smerdu in zeliščarko Natašo Špiranec. Skupaj smo prepletle kiparski izraz, rastline in simboliko svetlobe v skupno pripoved o rojstvu, naravi in ženski ustvarjalni moči. Zor premen je začetek preobrazbe, rojstvo nečesa novega, prostor prehoda, rojstva, notranje spremembe. Alkemija plesa nasprotij skozi ženske oči, v ženskem intimnem prostoru, ki žari in razsvetljuje s toploto srca – deklica Žarka. Pripoveduje zgodbo o notranji svetlobi, ki prebiva v vsaki ženski. Njena tiha prisotnost izžareva moč, ki ne sežiga , temveč ogreva. Les diha z njo – kot spomin na naravo in življenje. Vsaka sled reza nosi gibanje časa – pustim, da svetloba potuje po njej, se ustavlja v ranah in jih spreminja v sijaj. Žarka pripoveduje o preobrazbi, o trenutku, ko se v temi rodi nova moč.

Naključnost in usodno srečanje treh umetnic in posekanega drevesa tise, je prebudila željo prisluhniti njegovemu duhu, obliki in zgodbi, ki jo nosi v sebi. Zgodba se je izrazila skozi organsko transformacijo lesa, organsko prepletenost linearne kovinske žice, organske vonjave, zaznave…

To skrito, a tako bistveno življenje kipa nenehno odpira nove kontekste in vabi k novim postavitvam. Na nek način še naprej živi življenje drevesa, ki je bilo zanj posekano.

Zlati trebuhi

2017

180 x 60 x 60 cm

les, mešana tehnika

Lesen kip s svetlečim zlatim trebuhom predstavlja pradavni steber življenja. Moški arhetip varuha in opazovalca svetega. V sebi hrani zgodbo življenja, a jo izraža drugače kot žensko telo. Simbolizira zemeljsko prisotnost, stik s tlemi, prizemljenost, odgovornost. Daje zavetje. Leseno telo s falusno obliko predstavlja moški vidik ustvarjalne sile. Seme, ki nosi potencial življenja. Leseno telo je pokončno, koreninjeno, nosi ritme narave, letnice kot zapise časa. Kot drevo, ki je nekoč rodilo seme, zdaj samo postane njegov simbol. Vrh falusne oblike je pozlačen. Zlata konica je hkrati trebuh, prostor kjer se seme ne konča, temveč nadaljuje. To je trenutek preobrazbe. Moška moč se prevesi v moč rojevanja, v sprejemanje, hranjenje, varovanje. Zlato poudarja dragocenost semena in trebuha kot svetega prostora, kjer nastaja življenje. Tam kjer se falus konča se začne veličina življenja. V dialogu z ženskami, Nosilkami življenja ta kip predstavlja seme, iskro, tisto kar prebuja življenje. Je simbol notranje plodnosti in ustvarjalnosti. Sveti prostor ni več le žensko telo, temveč človeško bitje kot celota.

NOSILKE ŽIVLJENJA

Skulpturi sta posvetitev materinskemu telesu kot pradavni nosilki življenja. Zlati trebuhi predstavljajo sveti prostor, kjer raste novo bitje. Glinena telesa s svojo preprostostjo, hrapavostjo in nepopolnostjo simbolizirajo človeškost, zemeljsko naravo iz katere prihajamo. V svetu kjer je vse hitro, površinsko in minljivo, ženska ostaja prostor globine, trajanja, skrivnosti. Njeno telo je prostor nastajanja. Ženska je nosilka in varovalka življenja. Kot zemlja sprejme seme, ga varuje in preobrazi v novo življenje. Nosi univerzalni praspomin o začetku, da smo ljubljeni, varovani in popolnoma sprejeti. Spodnji leseni del skulpture predstavlja zemeljsko osnovo, prizemljitev, povezavo z zemljo iz katere izhaja življenje. Les nosi spomin. V svojih letnicah zapisuje čas, tako kot žensko telo nosi spomin rodov, dediščino, prednice. Simbolizira povezanost telesa in zemlje, materinstva in izvora. Bela barva predstavlja čistost, nedolžnost in svetost. Kot podstavek telesa, ki nosi novo življenje poudari idejo, da je materino telo sveti prostor, kjer se dogaja čudež življenja.

žgana glina, les, mešana tehnika, pozlata

170 x 50 x 50 cm

Po vesolju

2021

20 x 30 cm

mešana tehnika na papirju

2021

20 x 30 cm

mešana tehnika na papirju

2021

20 x 30 cm

mešana tehnika na papirju

2021

20 x 30 cm

mešana tehnika na papirju